Anksioznost je v današnjem času vse pogostejša, neredko pa je zamenjana z občutkom strahu. Ko nas je strah, je naša bojazen v resnici usmerjena v točno določen zunanji objekt ali pa v točno določeno situacijo. Navadno se pojavi tedaj, kadar nam grozi nekaj, kar je potencialno nevarno oziroma nas ogroža. Strah lahko povežemo tudi z nenadnim občutkom adrenalina, s potrebo po bežanju in ne nazadnje s hitrimi mislimi.
Ko pa gre za anksioznost pa v nekem trenutku nismo objektivno ogroženi in niti ne zmoremo določiti, kaj je tisto, kar povzroča naše občutke tesnobe. Občutek deluje kot odziv na neko oddaljeno, nepoznano, nerealno nevarnost.
Kako anksioznost vpliva na človeka
Anksioznost na nas vpliva v celoti. Je namreč psihično stanje, obnašanje ter fizična reakcija – vse v enem. Na fiziološki ravni motnja lahko povzroča telesne odzive, kot so na primer napetost v mišicah, suha usta, povišan srčni utrip, znojenje, duhanje. Na nivoju obnašanja lahko vpliva na zmožnosti izražanja, normalnega delovanja ter soočanja z nekaterimi povsem vsakodnevnimi situacijami.
Ankisoznost na psihološki ravni pa je stanje nenehnega občutka strahu ter nelagodja. Lahko se počutimo odmaknjene od svojega fizičnega telesa. V najbolj ekstremni obliki lahko celo mislimo, da se nam bo zmešalo.
Oblike anksioznosti
Tako kot druga stanja se tudi anksioznost lahko pojavi več oblikah. Nekatere med njimi so izjemno lahke, tako da jih niti ne opazimo in z njimi lahko živimo. Situacijska oblika se pojavi, ko smo podvrženi ali pa potencialno podvrženi določenemu dogodku oziroma situaciji, ki v nas vzbuja takšno stanje, na primer zaprtim prostorom, letenju, javnemu nastopanju.
Če je situacijska oblika zelo močna, lahko preraste v fobijo. Ena od oblik pa je anticipatorna paničnost. To lahko privede do generirane anksiozne motnje, paničnih napadov.
Občutek anksioznosti je v današnjem času neizogiben
Dejstvo je, da je občutek anksioznosti v današnji družbi postal skorajda povsem neizogiben. Predvsem je pomembno, da se dobro zavedamo, da obstajajo takšne situacije, v katerih je takšen občutek povsem normalen pa tudi povsem razumski. Bilo bi namreč sila čudno, če takšnega občutka ne bi na primer doživeli ob izgubi ali ko bi nam kaj spodletelo.
Vsekakor pa se anksiozne motnje od običajnega občutja anksioznosti ločijo v marsičem. Občutek je na primer precej manj intenziven.
