Sanje v psihoterapiji predstavljajo nepristranski, spontani produkt nezavedne psihe, ki niso pod nadzorom naše volje. Lahko rečemo, da so produkt narave, ki nam prikazuje resnico in nam obenem želi povrniti držo, ki naj bi bila v skladu z našo osnovno naravo.
Zelo pogosto nas zanima pomen sanj pa tudi, zakaj sanjamo. Na voljo so najrazličnejše knjige oziroma literatura, ki pripoveduje o samem pomenu sanj. Na vprašanje, zakaj pravzaprav sanjamo pa ni tako preprosto odgovoriti.
Uporaba sanj za lajšanje notranjih stisk
V psihoterapiji so sanje lahko zelo koristne. Interpretacijo vsebine sanj naj bi se že v antiki uporabljalo za namene zdravljenja pa tudi diagnosticiranja bolezni. Celo Hipokrat je bil prepričan, da nam sanje simbolično prikazujejo vzroke bolezni sanjavca.
Freud je bil prvi, ki je interpretacijo sanj vključil v psihoterapijo. Konec 19. stoletja je razvil svojo teorijo o sanjah, prav tako tudi metodo za uporabo vsebine sanj v psihoanalizi. Napisal je knjigo interpretacij sanj, s tem pa je vplival tudi na številne kolege.
Sanje v psihoterapiji naj bi imele izjemno vrednost. Prav tako tudi pri zdravljenju duševnih motenj, ker namreč sama vsebina klientovih sanj psihoterapevtu nudi informacije o njem in o njegovih simptomih.
Razlaga in pomen sanj
Čisto vsake sanje naj bi imele poseben pomen. Razlaga se jih s pomočjo simbolov, znakov. V resnici se lahko prav vsak od vas nauči razlagati sanje. Za slednje vam niti ni potrebno obiskovati tečajev ali česa podobnega. Vse, kar je potrebno, je dobro poznati sebe in imeti dober vir za interpretacije sanj.
Pomen sanj lahko razberete s pomočjo Sanjske knjige. Za uspešno razlaganje pa morate najprej vedeti, s katerimi vrstami sanj se najpogosteje srečujete. Pomembno je torej, da veste, kaj pogosto sanjate, prav tako, da se spomnite čim več podrobnosti iz sanj.
Večina sanj se pozabi
Ste vedeli, da se večina sanj, to je kar 95 %, kmalu potem, ko se zbudimo, pozabi. Zakaj si je sanje težko zapomniti, je eno od pogostih vprašanj. Neka teorija meni, da spremembe v možganih, ki se pojavljajo med spanjem, ne podpirajo obdelovanje in shranjevanje informacij, ki so potrebne za nastanek spomina.
